Zakladi Slovenije

Slovenija kot država:


Slovénija, uradno Republika Slovénija je obmorska in podalpska demokratična država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje. Po ekonomski in gospodarski razvitosti, kot tudi geografsko spada v Srednjo Evropo.

ZGODOVINA

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov po padcu Rimskega imperija. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba - Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo.

Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini. V latinici je bilo zapisano tudi prvo slovansko narečje. V 14. stoletju je padla večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dežele: Kranjsko, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Štajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo.

Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

GEOGRAFIJA

Geografsko leži Slovenija v Srednji Evropi (del južno od reke Save spada v Balkanski polotok) na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediščine.

Več kot polovico površine pokrivajo gozdovi - 1.163.812 ha (v Evropi imata več gozdov samo še Finska in Švedska).

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in cvetnic ter 50.000 različnih živalskih vrst. Številni so tudi živalski in rastlinski endemiti.

Podnebje v Sloveniji je alpsko, celinsko in sredozemsko.

BLED

Naravne lepote, zgodovinske znamenitosti in ugodna geografska lega južno od Alp so Bled namenile turizmu. Podoba Bleda z gradom, jezerom in otočkom sredi jezera so znamenitosti, po katerih Bled pozna domala ves svet. Blejski grad kot nema priča nekdanje moči, trden in samozavesten bedi na skali nad jezerom. Blejsko jezero uživa sloves izredne lepote. Ozadje tega raja tvorijo gozdnata pobočja Jelovice, Pokljuke, vrhovi Julijskih Alp z najvišjim vrhom Triglavom simbolom slovenstva in Karavanke. Sredi jezera je romantičen otoček s cerkvico Marije Pomagaj. Otok in cerkev imata bogato zgodovino. V cerkvici na otoku je znameniti zvon želja iz leta 1543. Poleg teh lepot in znamenitosti pa je na Bledu in okolici še cela vrsta drugih zanimivosti, ki so vredne ogleda.




Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, značilno po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Lepota gora odseva v jezerski gladini, sonce, mir in sveč zrak vzbujajo izredno prijetne občutke obiskovalcev v vsakem letnem času in zagotavljajo idealne razmere za prijeten oddih ali dejavne počitnice. Bled privablja poslovneže, umetnike, športnike, raziskovalce, rekreativce, stare in mlade, ljudi z vsega sveta. Z lepoto jih očara in prepriča, da se vedno radi vračajo.



Kremna rezina


Šport:


-hokej


-biatlon


in še mnogi drugi


Podnebje:
Bled ima blago, zdravo, subalpsko klimo z najdaljšo kopalno sezono od vseh alpskih letovišč. Z grebeni Julijskih Alp in Karavank je zaščiten pred mrzlimi severnimi vetrovi. V sezonskih mesecih ni megle. Srednja mesečna temperatura v juliju je +17,9°C, v januarju -1,8°C.

Mestne četrti in krajevne skupnosti

Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:

Mestne četrti

* Center
* Dečkovo naselje
* Dolgo polje
* Gaberje
* Hudinja
* Karel Destovnik Kajuh
* Lava
* Nova vas
* Savinja
* Slavko Šlander



Krajevne skupnosti

* Aljažev hrib
* Ljubečna
* Medlog
* Ostrožno
* Pod gradom
* Škofja vas
* Šmartno v Rožni dolini
* Teharje
* Trnovlje

Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1441. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.
Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1441. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.
Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681

Mestni predeli

* Glazija
* Lisce
* Otok
* Skalna klet
Zgodovina mesta
Celje leta 1938, slika Pelikan.
Celje leta 1938, slika Pelikan.

Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov je bil kraj znan kot Keleja, kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče.[navedi vir] V 1. stoletju pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo l. 46, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.-54, vladal 41-54). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« - Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.
Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimir Hrásky, 1895-1896)
Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimir Hrásky, 1895-1896)

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju[navedi vir]. Celeio je Konstantin I. Veliki (272-337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137).

Mesto je dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, mestne pravice pa 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II.

Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.
Prebivalstvo

Etnična sestava 1991:

* Slovenci: 33.434 (82,1%)
* Srbi: 1864 (4,6%)
* Hrvati: 1687 (4,1%)
* Muslimani: 466 (1,1%)
* Jugoslovani: 405 (1%)
* Albanci: 189
* Makedonci: 140
* Črnogorci: 93
* Madžari: 41
* Ostali: 82
* Neznano: 1972 (4,8%)
* Neopredeljeni: 249
* Regionalno opredeljeni: 88

Leto Število prebivalcev[1]
1439 1000
1798 1400
1820 1635
1834 1511
1840 1793
2002 37.834

Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci).

[uredi] Imena mesta

* Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137)
* Celle (vsaj začetek 20. stoletja)
* madžarsko Cille
* nemško Cilia, Cilli
Znamenitosti

[uredi] Zgodovinske in kulturne stavbe
Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)
Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)
I. gimnazija v Celju
I. gimnazija v Celju
Ljudska posojilnica, (Jože Plečnik, 1928-1929)
Ljudska posojilnica, (Jože Plečnik, 1928-1929)
Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.
Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

* Celjski grad (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja)
* Spodnji Celjski grad (Knežji dvorec, Knežji dvor) (14. stoletje)
* Celjsko mestno obzidje (1473)
* Vodni stolp (15. stoletje)
* Stara grofija (Celjska grofija, Graffei) (med 1580 in 1603)
* Celjski strop (pred 1603)
* Kalvarija (1717)
* Prothasijev dvorec (okoli 1770)
* Marijino znamenje (1776)
* Magistrat (začetek 19. stoletja)
* Marijino znamenje (19. stoletje)
* Železni dvor (Eisenhof)
* Železniška postaja (1846)
* Slovensko ljudsko gledališče (1885)
* Narodni dom (Jan Vladimir Hrásky) (1895-1896)
* Celjski dom (Deutsches Haus) (Peter Paul Brang) (1905-1906)
* Ljudska posojilnica (Jože Plečnik) (1928-1929)
* Joštov mlin
* Stari pisker, Minoritski samostan
* Spomenik Vojna in mir (Jakob Savinšek)
* Celjska koča
* Grmada

Sakralne stavbe

* Heraklejevo svetišče (Herkulovo svetišče)
* Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja)
* Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja)
* cerkev svetega Daniela (začetek 14. stoletja)
* cerkev svetega Duga (20. stoletje)
* cerkev svetega Miklavža (14. stoletje)
* cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje)
* cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje)
* cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609-1615)
* Jožefova cerkev (1680)
* Kapucinski samostan (1609-1615)

Hoteli

* Hotel Celeja (danes Hotel Štorman)
* Hotel Evropa
* Hotel Turška mačka

Mostovi

* Čopov most
* Kapucinski most
* Laški most
* Levški most
* Splavarjev most (Most pri mestnem parku)
* Polulski most

Kultura

* Pokrajinski muzej Celje,

Predstavlja etnološko zbirko, bolj celjske okolice, kot mesta samega, osnovne panoge poljedelstva, živinoreje, lesarstva, sadjarstva in vinogradništva ter hmeljarstva. Muzej hrani bogato zbirko težkih in drobnih orodij za obdelavo zemlje in druga spremljajoča dela, večino orodij so izdelali domači mojstri. Prikazana so tudi orodja domače obrti za predilstvo, tkalstvo, barvarstvo, lončarstvo, čebelarstvo, pletarstvo. Dodana je tudi zanimiva zbirka svetovne popotnice in pisateljice ter pesnice Alme Maximiliane Karlin.

* Muzej novejše zgodovine Celje,

Velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej hodimo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, to si lahko pogledate v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013.

Znani Celjani in osebnosti rojene v Celju

* Emerik Bernard (1937 – ) - slikar,
* Jolanda Čeplak (1976 – ) - atletinja,
* Anica Černej (1900 – 1944) - pesnica, pisateljica in učiteljica,
* Janez Drnovšek (1950 – ) - politik, državnik in 2. predsednik Republike Slovenije,
* Janez Drozg (1933 – 2005) - filmski režiser, nagrajenec prešernovega sklada 1982 za film,
* Thea Gammelin (1906 – 1988) - slikarka, (rojena v Braunshauptnu),
* Cvetko Golar (1879 –1965) - pesnik in pisatelj,
* Andrej Hieng (1925 – ) - pisatelj,
* Romana Jordan Cizelj (1966 – ) - fizičarka in političarka,
* Jelko Kacin (1955 – ) - politik,
* Ivan Kovačič Efenka (1921) - narodni heroj in komandant 14.divizije,
* Alma Maksimiljana Karlin (1889 – 1950) - popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica,
* Janez K. Lapajne (1937 – ) - geofizik in seizmolog,
* Janez Lapajne (1967 – ) - filmski režiser,
* Vladimir Levstik (1886 – 1957) - pisatelj in prevajalec,
* Matija Lubanus - fizik, rektor Univerze na Dunaju leta 1575,
* Vita Mavrič – šansonetka in pevka,
* Peter Muhič - grecist, rektor Univerze na Dunaju (1577-1580),
* Vatroslav Oblak (1864 – 1896) - slavist,
* Janko Orožen – zgodovinar,
* Darinka Pavletič-Lorenčak – (1924 - ) - slikarka, grafična umetnica in pesnica, častna meščanka Celja,
* Oto Pestner (1956 – ) - glasbenik in pevec,
* Tomaž Prelokar - pravnik,
* Brikcij Preprost (? - 1505) - teolog in humanist,
* Franc Purg (1955 - ) - akademski kipar,
* Andreja Rihter - muzealka in ministrica za kulturo,
* Lojze Rozman (1930 – 1997) - igralec,
* August Friderik Seebacher (1887 – 1940) - slikar in grafik,
* Bina Štampe Žmavc (1951 - ) - svetovno priznana pesnica in pisateljica,
* Josip Tominšek (1872 – 1954) - slavist in gornik,
* Beno Udrih (1982 – ) - košarkar,
* Urška Žolnir (1981 – ) - judoistka.

Pobrateni mesti

Celje je pobrateno z mestoma:
Grevenbroich Nemčija Nemčija
Singen Nemčija Nemčija (od leta 1989)

Občina Velenje je ena od 11 mestnih občin v Republiki Sloveniji. Velenje je znano po svojem rudniku in termoelektrarni Šoštanj. V Velenju se nahaja tudi Gorenje eno večjih Slovenskih podjetij, v katerem proizvajajo gospodinjske aparate.

Nad Velenjem je tudi zelo zanimiv Šaleški grad v katerem se nahaja muzej, predvsem v socialističnih časih pa je bilo znano kot popoln primer "novega", socialnega urbanizma, ki se odraža predvsem v zasnovi glavnega mestnega trga. Simbolika pa je bila v zadnjem času porušena zaradi selitve knjižnice v stavbo, včasih namenjeno že kar ikonski Nami. Velenje je bilo tudi večkrat nagrajeno kot najlepše evropsko mesto.

Naselja v občini

Arnače, Bevče, Črnova, Hrastovec, Janškovo selo, Kavče, Laze, Lipje, Lopatnik, Lopatnik pri Velenju, Ložnica, Paka pri Velenju, Paški Kozjak, Pirešica, Plešivec, Podgorje, Podkraj pri Velenju, Prelska, Silova, Šenbric, Škale, Škalske Cirkovce, Šmartinske Cirkovce, Velenje, Vinska Gora
Površina: 83,5 km²
Prebivalstvo:
- moški
- ženske 33.331
16.659
16.672
Povprečna starost: 37,34 let
Stanovanjska površina:
- gospodinjstev:
- družin: 25,45 m²/osebo
11.443
9.659
Aktivno zaposlenih:
- nezaposlenih: 16.950
1.983
Povprečna mesečna plača (avgust 2003):
- bruto:
- neto:
230.459 SIT
147.868 SIT
Študentov: 1.340